Raziskovalni projekt Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi


V sodelovanju s Fakulteto za družbene vede (Univerza v Ljubljani) raziskujemo in razvijamo deliberativnost v slovenski javni sferi. S tem želimo prispevati k aktivnemu vključevanju državljanov v razprave in procese odločanja o kompleksnih družbenih problemih ter k večji kakovosti razprav in sprejemanja odločitev.

Deliberacija pomeni tehten in skrben premislek različnih informacij in stališč o določenem vprašanju, ki vpliva na različne interesne skupine in ima pomen za družbeni razvoj. Pri deliberativni razpravi udeleženci poslušajo drug drugega, razumno utemeljujejo svoje pozicije, so spoštljivi drug do drugega in presojajo lastne interese in potrebe z vidika njihove posplošljivosti.

Projekt izhaja iz vse večjega zavedanja, da morajo formalne in civilnodružbene inštitucije preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile neposredno vključevanje vseh družbenih skupin in posameznikov, ki jih prizadevajo posledice njihovih odločitev, pa tudi zavedanja po nujnosti krepitve deliberativnih kompetenc vseh (potencialnih) akterjev v javni formalni in neformalni javni sferi zlasti v obdobju gospodarske in družbene krize.

V prvem delu raziskave smo analizirali deliberativnost razprave na izbranem primeru sprejemanja Družinskega zakonika v treh osrednjih tipih javne deliberacije: v Državnega zboru RS, Državnem svetu RS in Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS. Poudarek analize je na kakovosti argumentiranja zahtev, predstavljenih znotraj razprave v omenjenih zakonodajnih telesih, na spoštljivosti avtorjev izjav tako z vidika njihovega odnosa do drugih argumentov kot tudi do drugih govorcev ter na stopnji usklajevanja svojih pozicij z drugimi. Rezultati bodo v slovenskem jeziku objavljeni v tematski številki Teorije in prakse v drugi polovici 2015. Ta del raziskave je vodila izr. prof. dr. Metka Kuhar v sodelovanju s strokovnjakoma za metodološka vprašanja izr. prof. dr. Gregorjem Petričem in doc. dr. Andražem Petrovčičem.

Namen drugega dela raziskave je prispevati k razvoju deliberacije državljanov pri družbeno relevantnih temah; zato bomo preučevali deliberativne razprave državljanov v strukturiranem in nestrukturiranem okolju. Razprave na temo posvojitev otrok v istospolnih partnerstvih bodo potekale v skupinah 6 –10 udeležencev. Vsebinski rezultati razprav bodo posredovani Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; rezultati analize kakovosti deliberativnosti pa bodo uporabljeni za razvoj deliberativne teorije in prakse.

Drugi del raziskave vodi mag. Marjeta Novak z raziskovalno in praktično organizacijsko podporo izr. prof. dr. Metke Kuhar in doc. dr. Roka Zupančiča.

Projekt Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi (L5-5547) financira Agencija za raziskovanje Republike Slovenije.