V naših delovnih okoljih – pa naj gre za zasebni, javni ali nevladni sektor – so strateški načrti marsikdaj le nekoliko razširjena oblika klasičnega poslovnega načrta: brez prodorne moči, ki bi jo bilo mogoče doseči z malo poguma, ustvarjalnega soočanja raznolikih pogledov ter zavestnega preseganja običajnih vzorcev razmišljanja in iskanja rešitev. Iskrivo, navdihujoče in plodno sodelovanje veliko lažje steče ob prisotnosti izurjenega moderatorja, ki zasnuje proces ter usmerja komunikacijo, tako da skupina kar najbolj učinkovito doseže zastavljeni cilj.