Zadnje sončne dni pred jesenjo sem preživela v okolici Bruslja, kjer smo pod vodstvom izjemnega facilitatorskega para, Christine Baldwin in Ann Linnea, izpopolnjevali veščine facilitiranja »krogov«: krožno posedenih ljudi, ki želijo poglobljeno govoriti o temi, ki se jih vseh močno dotika. Zveni enostavno – izkušnja pa je velikokrat prebojna.

Odkar se je človeštvo obdalo z mičnimi materiali, kot so pološčene sejne sobe, skype konference ter ekrani vseh vrst, le malokateri odrasli še kdaj doživi izkušnjo sedenja v krogu drug ob drugem, brez miz ali drugih materialnih/vurtualnih pregrad (morda pa ob ognju). Pa vendarle vsi nekje na dnu možganov skladiščimo podatek, da so v formi kroga ljudje reševali izzive že desettisočletja: posedli so na tla in najprej prisluhnili drug drugemu, šele na to pa rodili rešitev. Po potrebi so uporabili predmet (vejo, pipo, kamen …), ki je navigiral komunikacijo: kdor drži predmet, ima moč, da govori – drugi pa imajo tedaj moč, da poslušajo. Izkušnje kažejo, da ima prisotnost predmeta magično moč, da predmet res okrepi govorčevo pozornost: kot da z njim v roki (podobno kot ob mikrofonu ali kameri) bolje premislimo, kaj rečemo. V sodobnih časih lahko ob vseh darovih narave uporabimo tudi protistresno žogico, penkalo ali plišasto igračo.

Izročilo kroga se je ohranilo v mnogih staroselskih kulturah, od Afrike, Azije, Oceanije do Amerike. Tako npr. posedejo modreci – starešine, da najdejo rešitev za okoljski problem ali za vojno. V maorskih kulturah na ta način »popravijo« vedenje mladega prestopnika: posedejo ga v središče in mu govorijo vse njegove kreposti, ki so jih doslej imeli priložnost doživeti, dokler se revež pod vsem izkazanim spoštovanjem in ljubeznijo ne sesuje in preobrazi.

Samo v Evropi smo na kroge za dolgo pozabili. Zadnja leta pa vznikajo ponovno: na ulicah Madrida, v sejnih sobah, na konferencah in tudi doma.

Prastara forma kroga skupaj s središčem (v katerega postavimo simboličen predmet – npr. zapisano vizijo in poslanstvo, navdihujočo fotografijo, čajno lučko, igračo ali spominek iz narave) je prostor moči: po nam nedoumljenih zakonih ljudje govorijo in poslušajo bolj fokusirano in poglobljeno. Velikokrat je že krajše sedenje v krogu prebojna izkušnja. Pogovori v krogu so uporabni za sprejemanje odločitev v timu, za reševanje konfliktov, za ustvarjanje strategij in načrtov, za družinsko razdelitev gospodinjskih del, za obeleženje življenjskih prehodov (okroglih obletnih, porok in ločitev, rojstev in smrti). Za kompleksnejše teme je dobro medse povabiti izurjenega facilitatorja, neformalnajših krogov pa se lahko lotimo sami.

Forma kroga je tudi komunikacijska krajina naših raziskovanj dialoških veščin. Vabljeni, da se nam pridružite – ali pa da po desetletjih kdaj spet zakurite ogenj pred domačo hišo in okrog njega posedite s prijatelji. Magično.