Transformatvna moč pozitivnega povzemanja pri moderiranju/facilitaciji skupinskih procesov

Vodenje skupinskih procesov v Sloveniji in na Balkanu se od protestantske severozahodne Evrope razlikuje po intenziteti čustev in govora (beri: obsojanja, okrivljanja, jamranja), ki so v kompleksnih strateških delavnicah – kjer trčijo raznoliki interesi -  skorajda naraven pojav. Še ena kulturna posebnost je prelaganje odgovornosti za rešitev na 'nekoga zgoraj'. Zato se takrat, ko kateri od udeležencev 'prijavi' kako močno na račun drugih, tematike ali procesa, velika večina obrne k moderatorju z vnebovpijočim pogledom: no, kako boste pa zdaj tole rešili?


Strast, skrita v sporočilu

Ko kdo v skupinskem procesu prijavi kako 'močno' o drugih ali o tematiki, je v zraku veliko strasti: v izrečenih besedah in seveda tudi v odzivih (zlasti tistih, ki so napadeni).

Odzivi moderatorjev v takih situacijah so raznoliki; od izogibanja, pregovarjanja, prepričevanja, poučevanja, povzemanja do postavljanja vprašanj govorcu ali preostali skupini.

Mene pa od nekdaj zanima, kako energijo, moč in strast, zaobjete v sporočilu, vpreči za pozitivne spremembe – ne pa jih zatreti ali na silo preusmeriti. Kajti vrnile se bodo še močnejše, in morda bolj razdiralne.

Zame se vse začne z zavedanjem prizme, skozi katero zaznavam svet. Ali avtorja sporočila dojemam kot "težavno osebo, ki povzroča neželene motnje v mojem procesnem načrtu"? Morda obsojam strupeno delovno okolje, nezdrave odnose, družbo brez vrednot, svet na poti v prepad ...?

Morda puščico namerim vase: ne znam dovolj dobro voditi skupine in/ali procesa, zato pa se dogajajo taki izpadi?

Če je odgovor pritrdilen, se bom v moderatorski vlogi najbrž odzvala z bojem ali begom: pokroviteljsko podučila udeleženca o pravilnem obnašanju (na primer v skladu z vodili o sodelovanju, vzpostavljenimi na začetku), spomnila na namen in fokus, preusmerila razpravo drugam …

Kompleksni dialogi, v katerih se srečajo navzkrižni interesi, so namenjeni vzpostavljanju sodelovanja v smeri višjih ciljev, ki hote ali nehote družijo raznolike, a med seboj soodvisne deležnike. Če želim v skupini spodbuditi produktivno in pogumno sodelovanje, potem je edino smiselno, da v tem duhu delujem tudi sama. Zlasti takrat, ko je situacija najbolj napeta. Da ne posežem po nadmoči, pač pa po partnerskem razumevanju drug drugega, ki je podlaga za snovanje res dobrih rešitev.

 

Nadmoč                                                                                 Somoč

Boj/ beg                                                                                  Empatija

Izogibanje                                                                              Navzočnost

Korigiranje                                                                            Odkrivanje pozitivne srži

(‘Vem, kaj je prav’)                                                               (Preverjanje razumevanja)             

 

Kako to narediti v praksi?

(1) Notranje delo: empatično odkrivanje - kaj je temu človeku resnično pomembno? Kaj je možna pozitivna srž izpod težavnega sporočila, ki priča o pozitivnih vrednotah govorca ali skupine, ki jo predstavlja?

(2) Zunanje delo: artikulirati pozitivno srž ter preveriti, ali le-ta ustrezno povzame avtorjevo sporočilo.


Najprej stik, nato rešitve: ustavim se, da uzrem človeka v njegovih vrednotah

(1) Notranje delo: radikalna empatična naravnanost do govorca in težavnega sporočila

Vsaka odločitev, ki jo sprejmem, korenini v mojem dojemanju sveta. Le-tega pa je mogoče spremeniti oziroma razviti, sploh če ugotovim, da v sedanji verziji ni najbolj v podporo mojim hrepenenjem in ciljem.

Kadar sem v vlogi moderatorke, takrat zavestno negujem pogled radikalne empatije, ki sem ga razvila  s pomočjo nenasilne komunikacije, narativnih premikov in sodelovalnih pristopov. Temelji na predpostavki, da ljudje - s slehernim dejanjem - skušamo zadovoljevati potrebe, ki so univerzalne in nas vse povezujejo: npr. po varnosti, smislu, pripadanju, svobodi, prispevanju … Konkretnih taktik, kako te potrebe izpolniti, je nešteto; včasih uberemo bolj konstruktivne poti, drugič manj. Tudi težavna sporočila soudeležencem v skupinskem procesu so izraz nezadovoljenih potreb.

Empatično dojemanje presega racionalno interpretacijo (težavnega) sporočila, saj izvira v odprti notranji naravnanosti do govorca in njegove človečnosti. Kot topel energijski objem, v katerem se govorec počuti videnega in sprejetega. 

Radikalna empatija ne pomeni strinjanja: do stališč, ki jih govorec zavzame, imam morda na osebni ravni močne zadržke – lahko pa uzrem in se priklonim globokim človeškim potrebam, ki poganjajo stališča in dejanja.

(2) Zunanje delo: artikulirati pozitivno srž ter preveriti, ali le-ta ustrezno povzame avtorjevo sporočilo.

Praktičen način konstruktivnega mobiliziranja strasti, ujete v težavnem sporočilu, je povzemanje pozitivne srži (potreb, vrednot); na strukturiran in strnjen način, ki vzpostavlja skupno razumevanje ter s tem sooblikuje skupne podlage za nadaljnje procese snovanja rešitev.

Pozitivno povzemanje sprošča napetost tako na strani avtorja težavnega sporočila kot poslušalcev. Razočaranje, jeza, strah, žalost, utrujenost, razočaranje ... se pretvorijo v globlje potrebe in vrednote, ki povezujejo in vračajo voljo do sodelovanja.

Da se ta premik zgodi, je moderatorju lahko v pomoč osnovna struktura povzemanja, ki težavno sporočilo pomaga preobraziti v globlje kvalitete, s katerimi se lahko povežejo vsi.

Za konstruktivno povzemanje so po mojih izkušnjah ključni trije kriteriji (prirejeni po pristopu Convergent Facilitation, ki ga je razvila Miki Kashtan):

  • nekontroverzna srž (katere vrednost vsaj do neke mere prepoznajo tudi drugi);
  • pozitivna artikulacija (tisto, kar želimo -  namesto tega, kar nočemo);
  • ravnovesje med abstraktnostjo in konkretnostjo, ki daje dobro osnovo za soustvarjanje realnih in vzdržnih rešitev kasneje v procesu.

 

OK, sliši se lepo - a kako deluje v resničnem življenju?

 

Primer iz prakse: prihodnost energetike v regiji

Predstavljajte si, da moderirate strateški dialog o rabi energetskih virov v neki geografski regiji do leta 2050. Udeleženci zastopajo raznolike deležniške skupine: proizvajalce električne energije (premog, nafta, plin, jedrska, sončna svetloba, veter, hidro ...); operaterje prenosnih omrežij; okoljevarstvene nevladne organizacije; znanstvenike; predstavnike regijske in lokalne samouprave.

Veliko je na kocki: moč (dobesedno); denar; službe; tveganja za okolje in zdravje ljudi. V prostoru je veliko organskih napetosti med deležniki, ki imajo po svoji naravi / poslanstvu nasprotujoče si interese.

 

Pogled znanstvenika

Na začetku delavnice starejši znanstvenik z več doktorati, član medresorske skupine za energetiko na nacionalni ravn, besno vstane in se obrne proti moderatorju:  "Kaj vsi ti ljudje delajo tukaj?! Na pamet mi ne pride, da o energetski prihodnosti regije razpravljam z ljudmi, ki ne razlikujejo watta od volta!"

Odzivi moderatorjev v taki situaciji so zelo raznoliki:

  • Izogibanje: moderator počaka, da se odzove kdo drug v prostoru (morda eden od organizatorjev dogodka).
  • Sklicevanje na višji namen in cilj dogodka: "Namen današnjega dogodka je prisluhniti različnim deležnikom; da bolj razumemo celovito tematiko in zasnujemo boljše rešitve."
  • Navidezna potrditev razumevanja -  nato pa nadaljevanje, kot da se ni nič zgodilo: "Razumem vas; vendar pa bomo danes sledili zastavljenemu načrtu ... "
  • Sklicevanje na komunikacijske smernice, napisane na steni: "Naj opozorim, da danes odprto poslušamo raznolike vidike ter iščemo skupne imenovalce …"
  • Postavitev vprašanj: "Kaj bi vi potrebovali, da bi konstruktivno prispevali in sodelovali z drugimi?"
  • Pomiritev: "Ne skrbite; jaz bom danes v vlogi moderatorke skrbela za to, da bo debata produktivna in relevantna."
  • Različne oblike povzemanja (od dobesednih do močno preinterpretiranih).

Bes oziroma bolečina, ki je izza težavnega sporočila, mora biti pripoznana – sicer bo izbruhnila na plano kasneje; bodisi kot nov napad ali umik v apatičnost. Prav tako velja, da čustveno nabito sporočilo sproža verigo novih čustev na strani poslušalcev; v tem primeru zlasti tistih, ki so posredne tarče napada (ki naj ne bi imeli besede pri odločanju o energetski prihodnosti regije): nevladniki, poslovneži, regionalni voditelji.

Tako da prej kot se strasti izza težavnega sporočila pripoznajo in nagovorijo, hitreje bo skupina konstruktivno nadaljevala pot.

 

Primeri pozitivnega povzemanja - z ustrezno stopnjo konkretnosti

"Kaj vsi ti ljudje delajo tukaj?! Na pamet mi ne pride, da o energetski prihodnosti regije razpravljam z ljudmi, ki ne razlikujejo watta od volta!"

Tu je nekaj možnosti, kako težavno sporočilo povzeti na način, da se avtor čuti razumljenega (sledijo si od konkretnosti k abstraktnosti):

I. A vam je pomembno, da odločitev o energetskem načrtu regije sprejmejo znanstveniki?

II. A vam je pomembno, da odločitve temeljijo na dobro raziskanih podatkih in scenarijih?

III. A vam je pomembno, da so odločitve podprte s tehtnimi argumenti?

IV. Vam je pomembno, da bo odločitev res kakovostna?

 

1) Verjetno bi avtor težavnega sporočila pritrdil vsakemu od teh odzivov; in občutil olajšanje, ker je viden in sprejet v tem, za kar si prizadeva.  

2) Vendar pa vsi ti odzivi ne vzpostavijo mostov z drugimi udeleženci. Prva opcija je preveč  konkretna in ozka; ne dopušča palete možnih rešitev. Namiguje na na izključitev nevladnih organizacij, vlade in poslovnih ljudi iz nadaljnjega snovanja regijske energetske strategije. Če moderator izbere to možnost povzemanja, se  bodo ti deležniki odzvali z ogorčenjem; rezultat pa bo še več napetosti kot prej.

3) Možnost IV je preveč splošna, da bi sprožila pozitiven premik v povezanosti in razumevanju. Vsi si načeloma želimo dobrih odločitev, zato ta povzetek nima transformativne moči.

Skozi prakso se izkaže, da je na lestvici od konkretnega do abstraktnega najbolje izbrati »najvišje pozicionirani skupni imenovalec (= nekontroverzno srž locirati na čim bolj konkretnem delu lestvice), saj to ustvari solidno podlago za snovanje realnih rešitev v kasnejših fazah postopka. (Potem ko bodo identificirane tudi druge potrebe, vrednote in načela, ki so pomembne preostalim članom skupine v procesu odločanja.)

Kot najbolj produktivni se zato izkažeta opciji II in III.

4) Še eno pomembno vodilo je, da se moderator pri povzemanju drži tega, kar je bilo res izrečeno – ne pa dodaja svojih lastnih vsebin. Moderator je posredniški prevajalec, ne pa ustvarjalec novih idej.  

Povzemanje ima izjemno moč, s katero je priporočljivo tenkočutno ravnati.

Zato ne recite: "A vam je pomembno, da znanstveniki pripravijo štiri možne scenarije in nato povabijo druge zainteresirane strani, naj jih ocenijo?"

5) Te smernice so smernice; in ne toga pravila. Kompleksni strateški dialogi so na trenutke nepredvidljivi, kaotični, večplastni. Zato je ključno, da moderatorjeve intervencije krepijo razumevanje, sodelovanje in napredovanje proti skupnemu cilju – kakršne koli načine že izbere.

 

Pogled župana

"Vam, okoljevarstvenikom, gre samo za planet – za ljudi vam je pa figo mar! Če zapremo rudnik premoga in termoelektrarno, bo na stotine ljudi izgubilo delo."

Primeri možnih moderatorjih intervencij (sledijo si od konkretnosti k abstraktnosti):.

I. A vam je pomembno, da rudnik in termoelektrarna delujeta še naprej, da bodo ljudje v vaši regiji imeli delovna mesta?

II. A vam je pomembno, da imajo ljudje v vaši regiji zdelo?

III. Vam je res pomembno, da je regija gospodarsko vitalna?

IV. Vam je pomembno preživetje ljudi?

 

Možnosti II in III (a) krepita razumevanje in (b) vzpostavljata dovolj skupnih imenovalcev, iz katerih lahko kasneje nastanejo procesne rešitve: obstaja npr. veliko strategij in taktik za ustvarjanje gospodarske vitalnosti in delovnih mest - poleg nadaljnjega obratovanja rudnika premoga in termoelektrarne.

 

Pogled nevladnikov

"Gre se vam samo za dobiček – nič pa za zdravje ljudi; kaj šele vseh drugih vrst na tem planetu. A vam še ni jasno, kako ta ultrakapitalizem uničuje  prihodnost naših vnukov?"

Primeri možnih moderatorjih intervencij (sledijo si od konkretnosti k abstraktnosti):

I. A vam je pomembno, da se rudnik in termoelektrarna zapreta?

II. A vam je pomembno, da se pri odločanju o energetski strategiji upošteva celovit nabor dejavnikov kakovosti življenja; ne le gospodarski dobiček? Pa imeti v vidu tudi dolgoročne posledice odločitev, ki jih bo predlagala ta skupina?

III. Bi radi imeli zagotovitev, da se pri sprejemanju odločitev upoštevajo širši vplivi na kakovost življenja:  kot so zdravje ljudi, posledice za okolje, ohranitev virov za prihodnje generacije ...?

IV. A sta vam pomembna zdravje in varnost?
 

Srednji opciji povzemanja sta tudi tu najbrž najbolj učinkoviti.

Zakaj sploh?

Skozi leta moderiranja kompleksnih dialogov v raznolikih kontekstih - od oblikovanja politik na nacionalni ravni do poslovnega, izobraževalnega in skupnostnega okolja - sem spoznala, da je veščina pozitivnega povzemanja ena mojih ključnih zaveznic. Vliva mi pogum in zaupanje, da se kateri koli konflikt v skupini doživim z navzočnostjo, radovednostjo in iskrenim spoštovanjem do globlje človečnosti, ki je izpod težkih besed in dejanj.

Poleg tega je pozitivna artikulacija globljih potreb in vrednot - zakamufliranih v  sodbah, okrivljanju in jamranju - darilo, ki poveže skupino na globljih ravneh. Le-te so pogosto pod običajnimi površinskimi  razpravami tipa »za in proti«, čeprav se ravno z njihovo močjo ustvarjajo največji premiki v skupinskem delu, ki ima opravka z navzkrižnimi interesi.

Ko skupina tekom procesa identificira vse ključne potrebe, vrednote in načela, ki so pomembni pri obravnavanju tematike, se vzpostavi trdna skupna osnova, na katere je mogoče graditi presežne rešitve. 

 

Transformatvna moč pozitivnega povzemanja pri moderiranju/facilitaciji skupinskih procesov
Lokacija

Reston, VA (USA)

Družabno