Veščine dialoga

Veščine dialoga so ključne za prijetno in produktivno sodelovanje ter osmišljene odnose v osebnem, poklicnem in družbenem okolju.
Marjetin dialoški pristop, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in je navdihnjen z nenasilno komunikacijo, omogoča ljudem, da se povežejo na ravni globljih vrednot, potreb in stremljenj, kar krepi medsebojno razumevanje in  inovativne rešitve.

Veščine dialoga vključujejo tako notranjo igro (miselnost, samozavedanje in osebne odločitve) kot zunanjo igro (besede in dejanja ter učinek, ki ga imamo na druge).
Notranja igra mdr. obsega negovanje  odprtosti, radovednosti in empatije;  zunanja igra pa se osredotoča na jasno izražanje, spoštljivo poslušanje in delovanje v skladu z našimi vrednotami.

Te veščine skupaj ustvarjajo „operacijski sistem“, ki omogoča pristno povezanost ter skupno snovanje rešitev.

Kje vse nam dialoške veščine pomagajo:

• Partnerski projekti in sodelovanja
• Projektno delo
• Timsko delo
• Preobrazba konfliktov in napetosti
• Premostitev razlik v polariziranih okoljih
• Strateški večdeležniški dialogi na kompleksne teme
• Učinkovito vodenje in odločanje
• Spodbujanje odprtega in vključujočega okolja v izobraževalnih sistemih
• Ustvarjanje varnega prostora v družbenem in državljanskem aktivizmu
• Krepitev družinskih in osebnih odnosov
• Zdrav notranji dialog s samim seboj

Marjetin dialoški pristop temelji na globalno uveljavljenem modelu, ki ga je razvil dr Marshall Rosenberg (Marjetin neposredni učitelj). Potem ko se je Marjeta leta 2004 na mednarodni konferenci prvič srečala z nenasilno komunikacijo, je NNK obudila v slovenskem okolju. Marjeta je izobraževalna trenerka in facilitatorka, certificirana s strani globalnega Center for noviolent communication.

Ključni vidiki in veščine dialoga:

• Kaj naredi dialog transformativen
• Namen in učinek v dialogu
• Ozaveščanje in sprejemanje odločitev na podlagi potreb
• Videnje širše slike - skupaj
• poglobljeno poslušanje in empatično razumevanje
• Izrekanje resnice brez obtoževanja
• Uravnoteženje zagovorništva in raziskovanja
• vključevanje strinjanja in nestrinjanja
• dajanje prednosti povezovanju pred rešitvami
• soustvarjanje inovativnih rešitev, ki delujejo za vse
• ohranjanje prisotnosti in sprejemanje premišljenih odločitev v zelo intenzivnih situacijah
• omogočanje vključujočih in produktivnih razprav v kompleksnih skupinskih okoljih
• Uveljavitev dialoga kot temeljne organizacijske prakse
• spoštljivo sodelovanje z zahtevnimi udeleženci, strankami ali sodelavci
• uveljavljanje različnih perspektiv
• Opazovanje in opuščanje nekoristnih/omejujočih predpostavk
• sprejemanje paradoksov
• sprejemanje nenavezanosti na osebne interese za sprejemanje svežih zamisli
• spodbujanje zdravega notranjega dialoga